torek, 6. marec 2012

Še en dan...

Dan kot dan...Pa vendar malo drugačen. Zgodaj zjutraj sva se z možem odpravila na pot. Namenila sva se v Trbovlje do znanke, prijateljice. Je dobrih 130 km, cesta vijugasta, pot traja kako uro in pol, mogoče kako minuto čez. Več kot dovolj časa za razmišljanje, pogovor.
Kam nas pelje pot življenja? Z ljudmi se spoznamo, z nekaterimi razidemo, z drugimi, sprva popolnimi neznanci, postanemo eno. Nikoli si ne bi mislila, da bom "našla" osebo, ki mi bo podobna, me razumela, me vzpodbujala, hkrati pa tudi jaz njo.
Po drugi strani imam sorodnike, "lastno" kri, ki me niti najmanj ne razumejo, ne vedo, kaj delam, kako razmišljam.
Vesela sem, da mi je življenje prineslo na pot tako osebo kot je današnja gostiteljica.

Ni komentarjev:

Objavite komentar