Danes je en tak nek poseben dan...Dežuje, grmi, megla se vleče....Človek kar gleda kje bo prišla kaka pošast, taka iz pravljice....
Misli tavajo...Mi je potrebno se ozirati na druge? Mi je potrebno čakati na nekaj, kar se očitno ne bo zgodilo? Čemu obljube, če jih človek ne izpolni? Že zdavnaj sem si prisegla, da ne dam nobene obljube, če je ne mislim izpolniti. Tega je...uf, že 17 ali 18 let..Od takrat še nisem dala obljube ne da bi jo izpolnila.....Ja, takrat sem obljubila eno, samo eno majhno stvar, katere pa nisem bila zmožna izpolniti.....
Čakam....kaj čakam??? Jutrišnji dan, ....mogoče pa le??? Ma ne, ni več upanja, dane obljube ne bom dočakala....Boli me, ker ni taka, neizvedljiva...Za vse drugo in druge je čas, denar, predvsem volja, zame ni nič od tega.....Preživela bom, sem marsikaj hujšega....Ampak zakaj se mi daje obljuba, če se je potem ne drži???? Nikoli, res nikoli več ne dam nikomur nekaj, kar potem ne bom izpolnila....Zaradi mojih obljub ne bo nihče žalosten....Jaz sem.....žalostna, zelo....