Spet en tak dan. Že zjutraj mi je šlo na jok. Čist z ljubega mira.
Da začnem, kjer sem končala. Ja, izbrisala, blokirala, brez reakcije. Sinoči sem na fb napisala en post, katerega sem potem z vsemi mojimi dosedajimi objavami vred brisala. Izbrisala sem celoten zid, vse, kar je nastajalo tri leta. Brisala sem tudi določene ljudi, spet. In glej ga...Dobim zs. Zakaj sem spet odprijateljila? Ok, kot sem pisala, niti ene spodbudne besede, potem pa tole. Sem obrazložila in dobila nazaj, da ni vedela, kaj se dogaja. Ja kako za vraga pa takoj ugotovila, da ni več prijatelj? Baje ne hodi po tujih zidovih. ??? Nočem biti nesramna, nočem ogovarjati, ampak to mi nekak ne gre skupaj.
Zadnje čase je z možijeve rodbine prišlo toliko enega negativizma, da peče. Najprej, pa ne prvo...Med pogovorom "izveva", da se določeni dipl. in mag. sramujejo naju, nas, ker je Niko invalid. Prisegla sem si, da ne prestopim več praga. Nič me bolj ne prizadene kot diskriminacija Nikija. Saj ni sam kriv, da je kar je. Potem včeraj.....nekoga, ki ga čisto nič ne briga kako živimo tako skrbi za nas, da se ji bo zmešalo. Pa kje živimo???? Muschy je hotel danes malo zarobantiti pa se nihče ne javlja na telefon. V torek bo šel tja in razčistil enkrat za vselej. Ja, sanjam. Spet bo kaj, kar jih bo "skrbelo".
V glavnem, pisala bom tu, ne na zid. :O
Draga Seny, ni vredno. Ni vredno tvojih misli za druge. Vsak bo dobil ob svojem času. Posveti svojo ljubezen svoji družini, v njo vlagaj svojo energijo in svoj čudovit smeh. Verjamem, da boli, ampak obrni se vstran, stisni zobe. Vsakemu se vse vrne!! Prej ali slej....
OdgovoriIzbriši